Izdano: 24. 3. 2020 ob 21.00
Velja: do 26. 3. 2020 ob 12.00
Napoved v besedi
Vremenska slika nad Evropo
Nad večjim delom Evrope se zadržuje območje visokega zračnega tlaka s središčem nad delom Poljske, Litve in Belorusije. Iznad severne Afrike se bo jutri nad južno Sredozemlje pomaknilo ciklonsko območje, ki se našim krajem ne bo približalo, a bo kljub temu poskrbelo za dotok bolj vlažnega zraka od jugovzhoda. Od vzhoda bo nad območje Slovenije še dotekal za ta čas mrzel in postopno bolj vlažen zrak, ko bo poskrbel za orografske padavine predvsem na dinarski gorski verigi južno od nas, na območju Hrvaške.
Podrobnejša napoved razvoja vremena pri nas
V noči na sredo se bo rahlo sneženje v vzhodni Sloveniji prehodno nekoliko okrepilo in se občasno razširilo tudi nad nekatere predele zahodne Slovenije. Povsem suho bo le na Primorskem in v delu Ljubljanske ter Celjske kotline. V sredo bo pretežno oblačno, na Primorskem delno jasno. Občasno bo ponekod v notranjosti Slovenije rahlo snežilo, po nekaterih hribih vzhodne Slovenije pa bo občasno tudi močneje snežilo. Največ padavin gre pričakovati na območju Pohorja, Kozjaka, v delu Koroške ter v delu jugovzhodne Slovenije (območje Kočevskega roga, Ribnice, Gorjancev, Snežnika, Javornikov, …). Tam lahko že do jutri popoldan lokalno zapade od 10 do 20 cm novega, suhega snega. Najnižje jutranje temperature bodo med 0 in -3 °C, na Primorskem okoli 3 °C, najvišje dnevne pa se bodo gibale med 0 in 3 °C, na Primorskem okoli 8 °C.
V noči na četrtek se bo sneženje od jugovzhoda nekoliko okrepilo in razširilo nad večji del Slovenije. Pooblačilo se bo tudi na Primorskem, vendar bo tam ostalo večinoma suho. V četrtek dopoldan bo oblačno z občasnim sneženjem. Čez dan bo nad naše kraje začel dotekati nekoliko toplejši zrak. Sneg bo ponekod po nižinah postopno prehajal v dež. Jutranje temperature bodo med 1 in -2 °C, najvišje dnevne pa med 1 in 5 °C.
Do četrtka dopoldan bo ponekod v hribovitih krajih jugovzhodne Slovenije in na območju Pohorja zapadlo od 25 do 40 cm suhega snega. Od 10 do 20 cm snega lahko zapade tudi v nekaterih izpostavljenih krajih na Koroškem, Kozjanskem in na območju Kamniško Savinjskih Alp. Do 10 cm novega snega lahko zapade tudi na območju Haloz, Posavskega hribovja, Zasavja, v okolici Šaleške doline in drugod na Koroškem. Drugod po Sloveniji bo snežna odeja debela največ 5 cm. Čez dan se bodo temperature po nižinah namreč dvignile malenkost nad ledišče, zato se bo sneg, ki bo zelo suh, s težavo oprijemal tal. Snežna odeja se bo po nižinah nabirala v glavnem v nočnem in jutranjem času.
Snežne odeje ni pričakovati v večjem delu Prekmurja, Ljubljanske kotline, Celjske kotline ter seveda na Primorskem.
Med posameznimi kraji lahko prihaja do znatnih razlik v skupni količini padavin, ki jih ni mogoče natančno predvideti zato so možna odstopanja glede na zgoraj zarisano karto.
Pomembno pojasnilo!
V Sloveniji je zaradi njene geografske lege in reliefne razgibanosti napovedovanje višine novozapadlega snega precej zahtevno in mnogokrat nezanesljivo. Na dejansko višino snežne odeje na tleh ob koncu sneženja vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi gre izpostaviti temperaturo zraka pri tleh, temperaturo rosišča, temperaturo tal, intenziteto snežnih padavin, smer in hitrost vetra v različnih plasteh ozračja ter nadmorsko višino. Na lokalni ravni lahko o prisotnosti oz. debelini snežne odeje odloča zgolj 1 °C ali 100 m višinske razlike. Oprijemanje ter nabiranje snežne odeje sta pri temperaturi +0,5 °C lahko precej drugačna kot pri temperaturi -0,5 °C, prav tako je od temperature zraka močno odvisno razmerje med višino snežne odeje (cm) ter količino vode, ki jo ta vsebuje (mm ali l/m²).
Zaradi vpliva reliefa se lahko v nekaterih kotlinah in dolinah pojavi sušenje padavin ali t.i. fenizacija, ki jo povzroča predvsem veter (segrevanje in sušenje zraka) ob spuščanju čez pregrade oz. reliefne ovire na zavetrni strani. Pojav je pri nas pogost, če v nižjih plasteh atmosfere pihajo severni, severovzhodni ali vzhodni vetrovi. Intenzivnost fenizacije je odvisna predvsem od lege in poti ciklona, intenzivnosti padavin ter hitrosti vetra. Že manjše spremembe teh dejavnikov lahko učinek precej povečajo, ob določenih (specifičnih) pogojih pa je minimalen ali odsoten.
Izoblikovanost reliefa v kombinaciji z drugimi vremenskimi dejavniki lahko povzroči tudi pojav t.i. znižane meje sneženja, ki je značilen za alpske doline, zlasti za območje Zgornjesavske doline in Bohinja. V primeru tega pojava se v bolj zaprtih alpskih dolinah meja sneženja lahko spusti do dna doline, čeprav je drugje ta precej višje. To se zgodi, če so padavine dovolj močne in temperatura zraka pri tleh ni previsoka, hkrati pa ne prihaja do mešanja zraka z okolico. V takšnih pogojih se torej meja sneženja spusti precej nižje od pričakovane oz. napovedane, lokalno pa lahko zapade večja količina snega.
Višina snežne odeje se tako lahko precej spreminja tudi na majhne razdalje, zato jo za vsak kraj natančno ne moremo napovedat. Prav tako je zanesljivost napovedi odvisna od značilnosti posamezne vremenske situacije. Pri napovedovanju snega skušamo v čim večji meri upoštevati vse naštete dejavnike, kljub temu pa lahko prihaja do sprememb ali odstopanj. Naša prognoza je zgolj informativna, zato vas naprošamo, da ne sprejemate pomembnih odločitev na podlagi te napovedi.
Opis karte
Na karti napovedi višine novozapadlega snega je ozemlje Slovenije razmejeno na regije, ki so bile zasnovane posebej z namenom napovedovanja snežne odeje, njihova osnova pa je naravnogeografska regionalizacija Slovenije. Vsaka regija predstavlja kar se da homogeno območje, znotraj katerega je v povprečju podobna višina snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je tako ob vsakem sneženju. Pri regionalizaciji je v največji meri upoštevana nadmorska višina, ki je odločilna pri pojavu snežne odeje in njeni višini, prav tako se upošteva dolgoletno povprečje snežne odeje (število dni z višino novozapadlega snega nad 10 cm in najvišja višina snežne odeje s povratno dobo 50 let) ter značilna območja fenizacije ob večini vremenskih situacij s sneženjem. Meje regij nikakor ne predstavljajo ločnic v višini snežne odeje v naravi, prav tako lahko tudi znotraj posamezne regije pride do odstopanj od predvidene višine novozapadlega snega. Veliko regij zajema višja hribovita območja, kjer bo lahko padlo več snega od napovedi, in doline (najnižje predele in/ali lokalna območja fenizacije), kjer bo lahko snega manj od napovedi. Praviloma velja, da bolj razgiban relief pomeni večje lokalne razlike. Pri interpretaciji prognoze je zato omenjena dejstva potrebno upoštevati, saj se za vsak kraj posebej natančne višine novozapadlega snega ne da napovedati.
Podlaga napovedi
Podrobnejše napovedi višine novozapadlega snega izdajamo na podlagi pregleda različnih regionalnih meteoroloških modelov, kot so Swiss HD (Super HD), WRF, ALADIN, ICON-EU, ARPEGE in COSMO-D2.
