Povišane koncentracije delcev PM10 in PM2.5
Dne 27. marca 2020 so se v jutranjem in dopoldanskem času na merilnih postajah po vsej državi močno povišale koncentracije PM delcev v zraku. Razlog za povišane koncentracije tokrat ni dolgotrajna temperaturna inverzija in antropogeni viri izpustov, kot so emisije iz prometa, individualnih kurišč ali industrije. Nad naše kraje v nižjih plasteh ozračja pritekajo zračne mase iz jugovzhoda, ki prinašajo puščavski prah iz Sahare in puščav Bližnjega vzhoda. Ciklonsko območje, ki se je iznad severne Afrike (Tunizija, Libija) pomaknilo nad južno Sredozemlje, je v ozračje dvignilo večje količine puščavskega prahu in ga po svoji vzhodni strani z vetrovi južnih smeri potisnilo proti Turčiji in Balkanskemu polotoku. Večji del prahu pa je nad naše kraje pripotoval iznad puščav Srednje Azije (Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan). Prah so s tal dvignili močni vzhodni vetrovi, ki so ga nato nosili preko Kaspijskega jezera, južne Rusije, Ukrajine in Črnega morja proti Balkanskemu polotoku. Anticiklon, ki se nahaja nad severnim delom vzhodne Evrope, namreč potiska zračne mase južno od njegovega središča proti zahodu.
Kako je puščavski prah iznad Sahare in puščav Srednje Azije prineslo k nam, si lahko ogledamo s pomočjo dnevnih satelitskih posnetkov Nase. Na prvi sliki je prikazan obseg območja, ki ga opazujemo z mejami držav za lažjo prostorsko predstavo. Naslednje slike so dnevni posnetki od 24. do 27. marca 2020, na katerih so označene približne smeri zračnih tokov, ki so k nam prinesli puščavski prah. Prah v ozračju lahko od oblakov ločimo po barvi.
Satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS, s pomočjo katerih je mogoče slediti poti puščavskega prahu. Vir: https://worldview.earthdata.nasa.gov/
Satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS na dan 24. 3. 2020. Močan vzhodni veter dviguje prah nad puščavami Kazahstana in Uzbekistana ter jih odnaša proti Kaspijskemu jezeru. Vir: https://worldview.earthdata.nasa.gov/
Satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS na dan 25. 3. 2020. Prah iznad puščav Srednje Azije odnaša preko Kaspijskega jezera proti jugu Rusije ter proti Ukrajini. Iznad Sahare se med tem nad južno Sredozemlje pomika ciklon, ki prav tako dviguje puščavski prah. Vir: https://worldview.earthdata.nasa.gov/
Satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS na dan 26. 3. 2020. Zaradi anticiklona nad severnim delom vzhodne Evrope začne puščavski prah odnašati proti zahodu, preko Črnega morja v smeri Balkanskega polotoka. Prah iznad Sahare se medtem pomika proti Grčiji in Turčiji. Vir: https://worldview.earthdata.nasa.gov/
Satelitski posnetki Nasinega satelita MODIS na dan 27. 3. 2020. Mešanica srednjeazijskega in saharskega prahu iznad balkanskega polotoka z močnimi vzhodnimi do jugovzhodnimi vetrovi potuje proti Sloveniji. Težko je oceniti, kateri prah po izvoru prevladuje, a je najverjetneje večina iz Srednje Azije. Vir: https://worldview.earthdata.nasa.gov/
Napoved vetra na višini tlaka 850 hPa in zračnega tlaka na nivoju morske gladine (meteorološki model ECMWF) za dan 27. 3. 2020 ob 0.00. Na karti vidimo močan jugovzhodni veter nad Balkanskim polotokom, ki je nad naše kraje prinesel puščavski prah. Vir: https://www.tropicaltidbits.com/
Animacija napovedi gibanja puščavskega prahu pri tleh od 27. marca do 2. aprila glede na model WRF-Chem. Barvna lestvica prikazuje koncentracije v mikrogramih na kubični meter. Vir: https://www.meteo.gr/meteomaps/wrf_dust.cfm
Simulacija gibanja koncentracij puščavskega prahu pri tleh od 26. do 29. marca glede na model NMMB/MONARCH. Vir: https://dust.aemet.es/forecast
Najvišje koncentracije delcev PM10 27. marca 2020 glede na model LOTOS-EUROS. Vir: https://www.regional.atmosphere.copernicus.eu/
Napovedane najvišje koncentracije delcev PM10 28. marca 2020 glede na model LOTOS-EUROS. Vir: https://www.regional.atmosphere.copernicus.eu/
Napovedane najvišje koncentracije delcev PM10 29. marca 2020 glede na model LOTOS-EUROS. Vir: https://www.regional.atmosphere.copernicus.eu/
Napovedane najvišje koncentracije delcev PM10 30. marca 2020 glede na model LOTOS-EUROS. Vir: https://www.regional.atmosphere.copernicus.eu/
Agencija RS za okolje je izdala opozorilo zaradi močno povišanih koncentracij delcev PM10, prav tako so povišane tudi koncentracija delcev PM2.5. Delci PM10 so delci, katerih premer je manjši od 10 mikrometrov (μm), pri delcih PM2.5 je premer manjši od 2,5 μm. Manjši delci so zdravju bolj škodljivi, saj lažje dosežejo globlje predele naših pljuč. Njihov izvor je lahko antropogen ali naraven.
Koncentracije delcev PM10 so v jutranjem času na vseh merilnih mestih po državi močno narasle, in sicer v Ljubljani, Kopru, Celju in Trbovljah iz okrog 30 na več kot 300 μg/m^3, v Mariboru iz 20 na kar 469 μg/m^3. Visoke koncentracije puščavskega prahu bodo prisotne še jutri, medtem ko se bodo v nedeljo zvečer zaradi dotoka nove pošiljke hladnejše zračne mase iznad severne Evrope znižale.
Porast koncentracij delcev PM10 (drugi stolpec) na merilni postaji ARSO Trbovlje. Vir: ARSO
Porast koncentracij delcev PM10 (drugi stolpec) na merilni postaji ARSO Maribor. Vir: ARSO
Porast koncentracij delcev PM10 (drugi stolpec) na merilni postaji ARSO Ljubljana Bežigrad. Vir: ARSO
Porast koncentracij delcev PM10 (drugi stolpec) na merilni postaji ARSO Koper. Vir: ARSO
Porast koncentracij delcev PM10 (drugi stolpec) na merilni postaji ARSO Celje. Vir: ARSO
Graf koncentracij PM10 delcev v Ljubljani od 26. marca ob 21. uri do 27. marca ob 20. uri. Vir: ARSO
Graf koncentracij PM10 delcev v Ljubljani od 20. marca ob 21. uri do 27. marca ob 20. uri. Vir: ARSO
Graf koncentracij PM10 delcev v Mariboru od 26. marca ob 21. uri do 27. marca ob 20. uri. Vir: ARSO
Graf koncentracij PM10 delcev v Ljubljani od 20. marca ob 21. uri do 27. marca ob 20. uri. Vir: ARSO
Prisotnost prahu v zraku smo lahko zaznali tudi vizualno, saj je bilo ozračje motno, horizontalna vidljivost je bila izjemno slaba, nebo pa mlečno.
Zamegljen pogled na Maribor s Pohorjem v ozadju, 27. marca 2020. Foto: Jernej Lipovec
Kot že omenjeno, so za težave s povišanimi koncentracijami PM delcev pogosteje kot puščavski prah krivi antropogeni viri, v mestih in ob prometnicah predvsem promet, na podeželju pa pogosto kurjenje trdih goriv. Koncentracije so pogosto visoke v hladni polovici leta, predvsem v kotlinah, kjer je mešenje zraka šibko, zaradi česar je onesnaževal v zraku zaradi stalnih emisij vedno več. Kadar so koncentracije PM10 delcev višje od 100 μg/m3 velja, da je kakovost zraka zelo slaba. Dobro kakovost zraka imamo, ko so koncentracije nižje od 40 μg/m3, medtem ko je kakovost zraka zelo dobra, kadar koncentracije ne presežejo 20 μg/m3.
Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji lahko spremljate na spletni strani Agencije RS za okolje, meritve po vsem svetu pa lahko spremljate na spletni strani The World Air Quality Project.
Karta s prikazom merilnih mest kakovosti zraka po Evropi in svetu. Vir: https://aqicn.org/map/europe/
Priporočila Agencije RS za okolje v primeru visokih koncentracijah PM delcev: »V času visoke onesnaženosti priporočamo, da se prebivalci zadržujejo v zaprtih prostorih. Intenzivnejšim fizičnim aktivnostim na prostem naj se še posebej izogibajo odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši. Tudi ostali naj intenzivne fizične aktivnosti na prostem zmanjšajo.« Glede na razmere zaradi koronavirusa COVID-19, so povišane koncentracije delcev še en tehten razlog, da ostanemo doma.
