Kratkoročna napoved debeline žledu in pojava žledoloma na območju Slovenije (GIS)

Več o kartah nevarnosti žledenja si lahko preberete tukaj, o modelu za kratkoročno napoved pojava žledoloma pa tukaj.

Kako nastaja žled in kako razbrati možnost žledenja s pomočjo vertikalne sondaže?

Žled nastane zaradi padavin v obliki dežja, ki se pojavljajo pri negativnih temperaturah zraka pri tleh ter negativnih temperaturah tal, površin in predmetov, na katerih žled nastaja.

Žled se pojavi ob temperaturni inverziji, kadar se pri tleh zadržuje hladen zrak s temperaturami pod lediščem, v višinah pa (pri nas običajno z jugozahoda iznad Sredozemlja) doteka toplejši in zelo vlažen zrak, čemur pravimo tudi advekcija toplejšega zraka. Inverzija zaradi advekcije ali frontalna inverzija se najpogosteje pojavlja ob frontalnih površinah v ciklonih, kjer toplejši zrak doteka nad hladnejšega. Pri nas je to značilno za zavetrne (sekundarne) ciklone v Sredozemlju. Ob topli fronti v višinah namreč že doteka toplejša zračna masa, v neprevetrenih nižinskih predelih, kotlinah in dolinah pa se lahko še zadržuje hladen zrak, ki je posledica predhodne hladnejše advekcije pri tleh ali prizemne inverzije zaradi radiacijskega ohlajanja ob jasnih nočeh. Inverzna plast ob pojavu žleda je pogosto posledica hkratne advekcije toplega zraka v višjih legah in hladnejšega v prizemni plasti ozračja. Če je ob tem vlage dovolj za nastanek padavinskih oblakov (nimbostratusov), v višjih legah ponavadi sneži, ko pa snežinke prispejo do plasti toplejšega zraka (s temperaturo nad 0 °C), se talijo in preobrazijo v dežne kapljice. Dež nato nižje doseže hladnejšo prizemno inverzno plast, kjer temperatura zopet pade pod 0 °C. Drobne dežne kapljice lahko na poti skozi hladnejšo plast zamrznejo in nastane zmrznjen dež, a je pogosto plast hladnega zraka pretanka in kapljice na poti do tal ne zamrznejo, se pa ohladijo do ledišča ali pod 0 °C. Ko podhlajene kapljice dosežejo zamrznjena tla, snežno površino ali podhlajene predmete, v hipu zamrznejo. Z nabiranjem in primrzovanjem novih kapljic se ledena plast počasi debeli in lahko povsem oblije veje in debla dreves, električno napeljavo itd. Debelina žledu je odvisna od trajanja temperaturne inverzije ter od trajanja in količine padavin. Največ škode žledenje povzroči prav v gozdovih in na elektrovodih.

V Sloveniji je žled najpogostejši na območju dinarske pregrade, zlasti v nekoliko nižjih predelih, kot so kraška polja in podolja, ter na območju Brkinov. Večinoma ne seže do vrhov visokih dinarskih planot, najbolj izrazit je v pasu med 400 in 1000 m nadmorske višine. Na višjih delih dinarskih planot in hribovij težave pogosteje povzroča debela plast trdega ivja, ki ima zaradi obtežbe dreves podoben učinek kot žled.

Možnost žledenja lahko precej enostavno razberemo z vertikalne sondaže. Za boljšo predstavo spodaj dodajamo primer vertikalne sondaže 31. januarja 2014, ko je Slovenijo prizadel katastrofalen žledolom.

Vertikalna sondaža ARSO dne 31. 1. 2014 kaže na tipični profil temperature, ki omogoča nastanek žleda. Več o vertikalni sondaži si lahko preberete tukaj.

Rdeča barva na sondaži prikazuje meje območja toplejše plasti, zaradi katere je sneg na višini okrog 1800 m prehajal v dež. Do tega je prišlo zaradi dotoka toplejšega zraka, ki so ga prinašali južni do jugozahodni vetrovi, na nadmorski višini pod 1200 m pa je še vedno pritekal hladen zrak z vzhoda (puščice za smer in hitrost vetra na desni strani). Na višini okrog 900 m je bila temperatura -4 °C. Stik oziroma bližina krivulj temperature in temperature rosišča kaže na oblačnost in veliko verjetnost padavin.

Več o katastrofalnem žledolomu konec januarja in v začetku februarja 2014 si lahko preberete v poročilu ARSO ter v strokovnem članku revije Ujma.

Fotografije žledoloma v Postojni, 4. februarja 2014.

Avtor fotografij: Domen Svetlin