Kako bo dogajanje visoko v stratosferi vplivalo na vreme pri nas?
Polarni vrtinec je v nasprotni smeri urinega kazalca vrteče se območje mrzlega polarnega zraka in nizkega tlaka nad širšim območjem pola. Zaradi izjemno nizkih temperatur v stratosferi (atmosferski sloj nad troposfero), ki se nad območjem pola gibljejo med -70 in -80 °C, je polarni vrtinec ponavadi močan in hladen zrak “drži” v arktičnem krogu. Na njegovem robu poteka polarna fronta, ki predstavlja valovito mejo med hladnimi polarnimi in toplejšimi zračnimi masami južneje. Na tej meji poteka tudi vetrni stržen (jet stream), pas močnih zahodnih vetrov v višinah.
Nenaden in skokovit porast temperature na ploskvi 30 hPa (nižji sloj stratosfere) nad severnim polom. Vir: Japan Meteorological Agency
Zaradi nenadnega ogrevanja stratosfere (SSW) večinoma nad območjem znotraj severnega šestdesetega vzporednika je v teh dneh prišlo do razcepa polarnega vrtinca na dva dela. To v grobem omogoča prodore polarnega zraka južneje kot običajno. Učinki segrevanja stratosfere in razpada polarnega vrtinca sicer pridejo v nižje plasti ozračja z zakasnitvijo.
En del razcepljenega polarnega vrtinca se bo v troposferi odvrtel nad severno Kanado, drugi del pa nad severno Evrazijo – sprva nad Sibirijo, nato pa bi lahko polarna zračna masa z vzhodnimi vetrovi napredovala od severozahodne Rusije proti Evropi. Predvidoma bo nastal greben (pozitivne anomalije višine geopotencialne ploskve), ki se bo prek severovzhodnega Atlantika začel vzpenjati proti Skandinaviji.
V naslednjih dneh se bo pojavilo še močno segrevanje stratosfere nad severno Kanado, zato bo v prihodnjem tednu predvidoma nastala tudi močna blokada nad Grenlandijo. Območje visokega zračnega tlaka nad Skandinavijo in Grenlandijo, okoli katerega se zrak giba v smeri urinega kazalca bo tako lahko “potegnilo” polarne zračne mase v nižje geografske širine, kam točno se bo ugreznila dolina, pa je trenutno težko predvideti. Posledica oslabljenih stratosferskih zahodnih vetrov se bo pokazala tudi kot oslabitev moči vetrnega stržena, ki bo začel precej vijugati proti severu in jugu (na robovih dolin in grebenov).
Vsekakor nas čaka sprememba vremenskega vzorca, ki je prevladoval to zimo, na kar nakazuje tudi napovedan padec NAO in AO indeksa v negativne vrednosti (pri NAO indeksu celo prvič v tej zimi). Negativne vrednosti NAO indeksa pomenijo oslabitev azorskega maksimuma ter islandskega minimuma (v konkretnem primeru se zgodi tudi preobrat), pri AO indeksu pa pomenijo blokado (območje visokega zračnega tlaka) nad severnim polom.
Močnejše segrevanje na ploskvi 10 hPa nad območjem severovzhodne Kanade v naslednjih dneh. Temperatura se lahko dvigne celo blizu 0°C. Vir: Meteociel.fr
Napoved višine geopotencialne ploskve 500 hPa in anomalije višine za 21. februar 2018 (meteorološki model GFS). Opazimo lahko greben nad severovzhodnim Atlantikom v smeri proti Skandinaviji. Vir: tropicaltidbits.com
Napoved višine geopotencialne ploskve 500 hPa in anomalije višine za 1. marec 2018 (meteorološki model GFS). Opazna je močna blokada (pozitivna anomalija) nad območjem Grenlandije. Vir: tropicaltidbits.com
Napoved zračnega tlaka (hPa) na nivoju morske gladine in anomalije zračnega tlaka za 1. marec 2018 (meteorološki model GFS). Opazno je obsežno območje visokega zračnega tlaka nad Grenlandijo. Vir: tropicaltidbits.com
Kaj konkretno bi to lahko pomenilo za potek vremena pri nas?
Kot je bilo že zgoraj omenjeno, so možni prodori mrzlega zraka od sredine naslednjega tedna in v začetku marca, vendar je za zdaj težko napovedati, kam natančno bo potovala “dolina” s hladno zračno maso, saj je to odvisno od postavitve in premika grebena/blokade (meteorološki modeli se glede tega seveda spreminjajo, saj je do terminov še daleč).
Za nas je možen scenarij suhe ohladitve z močno burjo na Primorskem in nizkimi jutranjimi temperaturami, če se dolina ugrezne čez naše kraje oziroma nekoliko JV od nas. Če dolina potuje zgolj malo severneje proti JZ je možno aktiviranje sredozemske ciklogeneze, kar nam lahko prinese tudi sneženje ob izpolnjenih ostalih pogojih. V kolikor bodo vzhodni vetrovi potiskali hladen zrak še nekoliko severneje in zahodneje od nas, je možna tudi odjuga.
Zaenkrat pa nas konec tega tedna čaka še prehodna otoplitev.
Treba je poudariti, da je do takrat še teden dni, zato obstaja precej negotovosti, predvsem kar se tiče postavitev in razporeditev grebenov in dolin, ki bodo vplivali na vreme pri nas in v naši okolici. Objave zato ne jemljite kot napoved ampak zgolj kot komentiranje trenutnega in morebitnega prihodnjega dogajanja v atmosferi.
Tudi, če pride do prodora hladnega zraka, gre glede temperatur pri tleh še poudarit, da je pozno-februarsko sonce že precej močno, saj ob jasnem vremenu v notranjosti Slovenije že dosega 600 W/m^2, prav tako se dan hitro daljša.
Napoved anomalije temperature na ploskvi 850 hPa (približno 1500 m) za obdobje od 24. februarja do 1. marca 2018 (meteorološki model GFS). Opazne so izrazite pozitivne anomalije nad območjem Grenlandije ter severovzhodne Kanade in negativne nad Evropsko celino. Vir: tropicaltidbits.com
Potek NAO indeksa – viden je napovedan padec v negativne vrednosti pri večini ansambelskih izračunov meteorološkega modela GFS. Vir: NOAA
Na negotovost napovedi od začetka naslednjega tedna dalje kažejo tudi ansambelski izračuni modela GFS. Povprečje “ensov” (12Z) se – po prehodni otoplitvi – na ploskvi 850 hPa giba pri temperaturi okrog -5 °C, kontrolni in glavni zagon pa še precej nihata (večinoma od -10 °C pa do +5 °C). Nekaj ensov je zelo mrzlih, prav tako pa jih je nekaj tudi toplejših. S približevanjem terminom (konec februarja) se bo verjetno začela risati bolj jasna slika, v katero smer bodo šle napovedi. Vir: wetterzentrale.de
