Neurje

Storm Chasers Slovenija

Brez posebnosti! | 16.11.2018





!

Mraz na severu ZDA ter v osrednji in delu južne Kanade

V naslednjih dneh se bo iznad arktičnega kroga nad območje Severne Amerike daleč proti jugu spustila obsežna dolina s polarnim zrakom, ki se bo nato odcepila v hladno višinsko jedro.

Izrazito jedro polarnega zraka se bo jutri iznad severne Kanade že spustilo proti vzhodnemu delu ZDA. Temperatura zraka na ploskvi, kjer zračni tlak znaša 850 hPa, se bo v samem jedru gibala okrog -40 °C. Prodor s tako nizko temperaturo bo segal predvidoma kar do 45° severne geografske širine, temperatura pod -30 °C na tej višini do 40°, temperatura pod -20 °C pa vse do 37° severne geografske širine. (Če to primerjamo z območjem Evrope, bi se na približno 1500 m nadmorske višine ohladilo pod -40 °C nad Slovenijo, zrak s temperaturo -20 °C pa bi segal kar do juga Grčije!)

Napoved temperature na višini, kjer zračni tlak znaša 850 hPa (približno 1400 m) po meteorološkem modelu GFS za torek, 29. januarja. Vir: http://www.meteociel.fr

Najhladneje bo v sredo in četrtek, ko naj bi se na severu ZDA v zveznih državah Severna in Južna Dakota, Minnesota ter Wisconsin temperature ponekod lahko spustile do -40 °C. Zelo mrzlo bo na območju Velikih jezer, zlasti na zahodnem delu, saj se na območju mest Minneapolis, Milwaukee in Chicago lahko temperature spustijo tudi pod -30 °C. Absolutna minimalna temperatura za mesti Minneapolis–Saint Paul znaša -41 °C (rekord iz leta 1888), v Chicagu pa so najmanj izmerili leta 1985, in sicer -33 °C. Za predstavo, Minneapolis leži približno na geografski širini južne Slovenije, Chicago pa na geografski širini Rima (nadmorske višine so primerljive nižinam Slovenije). Bližina vodnih površin Velikih jezer bo minimalne temperature sicer nekoliko ublažila. Poleg že tako nizkih temperatur, bo občutek mraza dodatno stopnjeval močan veter severovzhodnih smeri. Prodor mrzle polarne zračne mase bo sicer hiter, saj se tri dni kasneje že obeta občutna otoplitev v višinah. Jedro hladnega zraka bo nato potovalo proti severovzhodu/vzhodu v smeri Labradorja in Nove Fundlandije.

Napoved temperature zraka 2 m nad tlemi za sredo, 30. januarja 2019 po meteorološkem modelu GFS. Temperature so zapisane v °F (-40 °F = -40 °C, -22°F = -30°C). Vir: https://www.tropicaltidbits.com

Premik polarnih zračnih mas v razmeroma nizke geografske širine je pogojen s posledicami razpada polarnega vrtinca v stratosferi, ki se je zgodil okrog novega leta.

Polarni vrtinec je masa mrzlega polarnega zraka ter nizkega zračnega tlaka, ki se vrti nad polarnim območjem. Njeno strukturo in gibanje vzdržujeta razlika v temperaturi med polarnimi in ekvatorialnimi (tropskimi) območji ter vrtenje Zemlje. Močan polarni vrtinec pomeni močno zahodno zračno cirkulacijo in v splošnem preprečuje polarnim zračnim masam, da bi se spustile južneje. Kadar je vrtinec v stratosferi šibkejši, se to v nižje ležeči troposferi lahko kasneje odraža z izrazitejšim valovanjem polarne fronte (meje med polarnimi in toplejšimi subtropskimi zračnimi masami) in večjo možnostjo vdorov mrzlega zraka proti jugu. Valove na polarni fronti imenujemo Rossbyjevi valovi. Valovanje omogoča spust globokih dolin proti nižjim geografskim širinam ter dvig grebenov subtropskega zraka proti severu na drugih območjih. Zaradi učinkov izrazitejšega nenadnega segrevanja stratosfere lahko polarni vrtinec tudi razpade na več manjših vrtincev oz. mrzlih jeder, ki se lahko spustijo južneje in v zmerne geografske širine prinesejo zelo mrzel zrak.

Prav slednje se trenutno dogaja nad severno poloblo, saj se je pretekli razpad polarnega vrtinca v stratosferi sedaj odrazil v lociranju enega večjega troposferskega jedra polarnega zraka nad severni del Severne Amerike, drugi večji del pa se vrti nad osrednjo Sibirijo.

Tako izraziti prodori polarnega zraka (s temperaturami okrog -40 °C) so za razliko od Severne Amerike na območju srednje Evrope nemogoči, saj imamo na severu (severno od Norveške) nezaledenela morja (Norveško morje in Barentsovo morje), nad katerimi se polarne zračne mase hitro ogrejejo, še predno dosežejo Evropo. Topel severnoatlantski morski tok preprečuje, da bi morja severno od Evrope zamrznila – to so namreč morja, kjer se arktični ledeni pokrov proti jugu najhitreje konča oz. najbolj severna (in tudi edina) morja znotraj polarnega kroga, ki pozimi (glede na dolgoletno povprečje) niso zamrznjena. Nasprotno so morja severno od ameriške celine pozimi pokrita z ledom, kar ustvarja in ohranja izjemno mrzle zračne mase nad temi območji. Te lahko zaradi uravnanega sveta brez gorovij in višjih hribovij na obsežnih območjih Kanade in ZDA dosežejo tudi nižje geografske širine.

Obseg ledenega pokrova nad morjem na območju Arktike 27. januarja 2019. Z oranžno krivuljo je označena mediana robu ledenega pokrova v referenčnem obdobju 1981-2010. Vir: http://nsidc.org

Evropa leži vzhodno od velikega oceana, kar ob prevladujoči zahodni zračni cirkulaciji pomeni bolj ali manj stalno dotekanje toplejših, nad morjem ogretih zračnih mas z zahoda ali severozahoda. Podobno milo podnebje kot večina zahodne Evrope imajo tudi območja na severozahodu ZDA in jugozahodu Kanade (npr. mesti Seattle in Vancouver). Ta območja prav tako ležijo vzhodno od velikega morja, v tem primeru Tihega oceana. Povsem drugače je na vzhodnih obalah kontinentov severne poloble. Tam prevladujoči zahodni zračni tokovi namesto iznad toplih morij, zračne mase prinašajo iznad pozimi močno ohlajenih celin (Severne Amerike in Evrazije). To je, poleg samih velikosti kontinentov, tudi glavni razlog za tako različna podnebja vzdolž podobnih geografskih širin.

Najbolj mrzla zima v Evropi v 20. stoletju

Kljub temu, da so na splošno evropske zime v primerjavi z drugimi območji na podobni geografski širini precej mile, so tudi nad Evropo možni prodori zelo mrzlega zraka v višinah, a so te izjemno redki. Kot že prej omenjeno, se ob spustu polarnih zračnih mas od severa proti Evropi te nad nezamrznjenim morjem močno ogrejejo (pravimo jim morske ali maritimne polarne zračne mase), kar pa ne velja za prodore kontinentalnih polarnih zračnih mas iznad osrednje Sibirije. Ob primernih globalnih postavitvah baričnih tvorb (območij nizkega in visokega zračnega tlaka), ki so najpogosteje posledica razpada polarnega vrtinca, zahodna zračna cirkulacija v troposferi oslabi ter se ponekod zaustavi in celo obrne v vzhodne višinske vetrove. V takšnem primeru se lahko izjemno mrzla kontinentalna zračna masa, ki izvira iznad močno ohlajene Sibirije, spusti proti jugozahodu/zahodu in doseže tudi Evropo. Ker ta ves čas potuje nad (s snežno odejo prekrito) celino, se na svoji poti ne segreva tako intenzivno, kot bi se nad morjem. Prodori kontinentalnega polarnega zraka iznad zahodne in severozahodne Rusije sicer niso tako redki, a se večinoma zaradi dolge prepotovane razdalje ter počasnega gibanja na poti precej ogrejejo in temperature v prosti atmosferi na ploskvi 850 hPa zelo redko dosežejo -20 °C ali manj. Le v izjemnih pogojih lahko Evropo dosežejo temperature do -30 °C, kar se zgodi kvečjemu enkrat na 100 let. Največ možnosti za tako nizke temperature v višinah ima severna in vzhodna Evropa, nad območjem Slovenije je že temperatura -25 °C izjemno redka.

Primer dotoka izredno mrzlih zračnih mas se je zgodil februarja leta 1929 in velja za najbolj mrzlo zimo v Evropi v 20. stoletju. V začetku februarja so se temperature zraka pri tleh ponekod spustile pod -30 °C. Rekordno nizke temperature so takrat zabeležili skoraj po vsej Evropi. Pri nas je ponekod ob obali zamrznilo Jadransko morje, pomrznili so nasadi oljk na Primorskem, v vinskih kleteh je zamrznilo vino. Dne 3. februarja 1929 zjutraj je po podatkih ARSO minimalni termometer v Kranju pokazal -26,0 °C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri -25,8 °C, na Bledu so namerili -24,4 °C in v Ljubljani -22,4 °C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih -33,1 °C, v Kamniku je bilo -27,0 °C in v Laškem -26,4 °C. Tudi dan kasneje je bilo jutro izjemno mrzlo: v Babnem Polju je bila najnižja temperatura -30,2 °C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili -26,0 °C in v Kočevski Reki -25,2 °C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj -30,1 °C. V Čakovcu Hrvaškem so 3. februarja namerili -35,5 °C, v Gospiću pa dan kasneje -36 °C. Po neuradnih podatkih naj bi se v Pomurju v prvih dneh februarja ohladilo celo do -38 °C, v Babnem Polju pa do -39,6 ºC. Izjemno mrzel dan so zabeležili 13. februarja, saj je bilo v večjem delu Slovenije popoldan med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le -20,0 °C, na Bledu je termometer pokazal -16,6 °C, v Kamniku -16,5 °C, v Novem mestu -15,8 °C in v Slovenj Gradcu -15,0 °C. Povprečna februarska temperatura v Ljubljani je bila takrat -8,9°C.

Najnižje temperature v nekaterih krajih srednje in zahodne Evrope dne 12. 2. 1929. Vir: https://meteologix.com/si

Glede na nekatere reanalize vremenskega dogajanja v preteklosti naj bi bila 3. februarja temperatura na višini tlaka 850 hPa nad Slovenijo kar okrog -28 °C, a je takšne podatke zaradi časovne oddaljenosti in možnih odstopanj od realnega stanja vseeno treba jemati z nekaj rezerve.

Temperatura zraka na višini tlaka 850 hPa dne 2. februarja 1929 glede na reanalizo NCEP (National Centers for Environmental Prediction). Izjemno jedro hladnega zraka naj bi pripotovalo z vzhoda preko Ukrajine in Romunije nad Slovenijo in okolico. Pot kaplje polarnega zraka je bila posledica verige izrazitih anticiklonov nad območjem Sibirije in Skandinavije. Vir: http://www.meteociel.fr

Izjemno nizke temperature na 850 hPa, 9. februarja 1929 glede na NOAA reanalizo. Prvemu vdoru polarnega zraka, ki naj bi potoval naravnost nad Slovenijo, je v naslednjih dneh februarja nato sledil še en, ki pa naj bi se (vsaj del z najhladnejšim jedrom) v večji meri zaustavil nad vzhodno Evropo. Na karti je prikazan tudi zračni tlak na nivoju morske gladine. Vir: http://www.wetterzentrale.de

Viri:

Oglej si vse prispevke od