Neurje

Storm Chasers Slovenija

Brez posebnosti! | 16.11.2018





!

Severni zastoj ali zakaj pri nas snega ni od nikoder

Te dni lahko zasledimo ogromno informacij o obilnem sneženju v sosednji Avstriji ter fotografij in videoposnetkov debele snežne odeje z območja avstrijskih Alp. Pri nas je medtem suho, razmeroma toplo in večinoma sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Takšno stanje traja že nekaj dni in kot kažejo trenutne napovedi, večjih sprememb v prihodnje še ne bo. Skromna je tudi snežna odeja v naših Alpah, na Kredarici je trenutno le 25 cm snega, dolgoletno povprečje za januar sicer znaša 182 cm. Pod 1200 m je snega le za vzorec ali pa ga sploh ni.

Višina snežne odeje danes, 6. 1. 2019 ob 7. uri. Vir: meteologix.com

Zakaj so na severni strani Alp v višjih legah priča obilnim snežnim padavinam, pri nas pa medtem ostajamo brez omembe vrednih padavin?

Glavni razlog je postavitev baričnih tvorb (to so cikloni in anticikloni), ki nad širšim območjem vzhodnih Alp omogoča in vzdržuje severni zračni tok tako pri tleh kot v nekoliko višjih plasteh atmosfere. Nad zahodno Evropo se zadržuje obsežno območje visokega zračnega tlaka (anticiklon). Ta blokira splošno zahodno zračno cirkulacijo, torej zahodne višinske vetrove, ki nad območje srednje Evrope pihajo iznad Atlantika ter pozimi prinašajo razmeroma topel in vlažen zrak. Tako imenovana blokada je sicer pozimi dober znak za hladno vreme z možnostjo sneženja pri nas, vendar mora biti ta postavljena na pravem mestu, bolj severozahodno od trenutne pozicije. Trenutna postavitev anticiklona nad Francijo in Veliko Britanijo je namreč Sloveniji preblizu in doline s hladnim zrakom potiska vzhodneje od nas – te potujejo iz iznad Skandinavije proti jugovzhodni in deloma vzhodni Evropi. Takšni postavitvi baričnih tvorb, ko nad zahodno Evropo prevladuje območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno pa območje nizkega zračnega tlaka, pravimo severni zastoj, saj takrat nad nami prevladujejo splošni severni vetrovi, na severni strani Alp pa lahko več dni sneži zaradi orografskega dviganja hladnih in vlažnih zračnih mas. Naši kraji in Alpe se tako nahajajo na zahodnem robu dolin oz. prodorov hladnega zraka, s prevladujočim severnim zračnim tokom. Ta v nižjih plasteh ozračja od severa prek srednje Evrope na območje Alp prinaša dovolj vlage, visoke Alpe pa poskrbijo za dvig zračnih mas na severni strani in spust na južni strani glavnih grebenov s slemenitvijo v smeri vzhod-zahod (v Avstriji so to Visoke in Nizke Ture). Zaradi prisilnega dviga vlažnih zračnih mas na severni (privetrni) stran Alp, se tam pojavljajo bolj ali manj stalne orografske padavine, ob dovolj hladnem zraku v obliki snega.

Podobno se (pri drugačnih situacijah) dogaja ob prevladujočih jugozahodnih vetrovih v naših Alpah, najbolj izrazito na območju Julijskih Alp, le da so padavine v takšnih primerih vsaj v sredogorju pogosteje v tekočem agregatnem stanju zaradi toplejših zračnih mas, ki k nam prihajajo iznad Sredozemlja.

Zrak, ki zaradi padavin pred in nad glavnimi grebeni avstrijskih Alp izgubi precej vlage, se nato južno od pregrade spušča in ob tem ogreva po suhi adiabati. To območjem južno od glavnega grebena Alp (avstrijska Koroška, južni del avstrijske Štajerske, severna Italija ter Slovenija) prinaša suho, večinoma sončno, vetrovno in (kljub mrzlemu zraku v višinah) razmeroma toplo vreme. Veter, ki pri nas piha ob takšnih situacijah, imenujemo severni fen – fen ravno zaradi učinka segrevanja in sušenja zraka. Severni fen je najpogostejši in najbolj izrazit pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, v Bohinju in zgornjem Posočju ter pod Pohorjem. Temperature so na teh območjih zaradi fenskega učinka zlasti ponoči lahko precej višje kot drugje po državi. V naših gorah je mrzlo in vetrovno, a suho vreme z odlično vidljivostjo. Po nižinah takšnih vzhodnih prodorov hladnega zraka pogosto ne občutimo, saj se čez dan ob sončnem vremenu, pomanjkanju snežne odeje in dodatnem učinku severnega fena lahko precej ogreje (tudi do 10 °C).

Vertikalni prostorski presek čez vzhodne Alpe v smeri sever-jug. Prikaz razlik v relativni zračni vlagi na severni in južni strani Alp po napovedi regionalnega meteorološkega modela WRF s prostorsko ločljivostjo približno 5 km (za danes ob 11. uri). Opazimo lahko precej višjo relativno zračno vlago na severni strani Alp (tam se pojavljajo padavine). Vir: meteociel.fr

Vertikalni prostorski presek čez vzhodne Alpe v smeri sever-jug. Primerjava temperatur na severni in južni strani Alp po napovedi regionalnega meteorološkega modela WRF s prostorsko ločljivostjo približno 5 km (za danes ob 11. uri). Opazen je učinek severnega fena. Vir: meteociel.fr

Primer današnjih dopoldanskih temperatur pokaže območja, kjer je bil v tistem času učinek fena najbolj izrazit (v Bohinjski Češnjici in Lescah kar 10 °C). Vir: ARSO

Največ možnosti za oblačnost, nekaj rahlih padavin in posamezne plohe imajo v takšni situaciji na severovzhodu Slovenije, saj se Alpe v Avstriji proti vzhodu postopno znižujejo in čezse le spustijo nekaj več vlage. Posamezne plohe (tudi snežne) se pojavijo zaradi povečane labilnosti ozračja ob dotoku hladnejšega zraka v višinah. Takšnim krajevnim padavinam smo bili priča 3. januarja zvečer, ko je ponekod na vzhodu Slovenije za kratek čas tudi močno snežilo.

Analiza zračnega tlaka na nivoju morske gladine (izobare) danes ob 12. uri po UTC času. Vir: www1.wetter3.de

Današnji satelitski posnetek območja Alp, na katerem je približno označena meja med oblačnim vremenom z dviganjem zračnih mas in padavinami na severni strani Alp ter spuščanjem in sušenjem zraka na zavetrni strani južneje. Vir: NASA

Kako kaže za naprej?

Glede na trenutne izračune glavnih globalnih meteoroloških modelov večjih sprememb ni na vidiku. Snežna odeja se bo na območju glavnih grebenov Alp ter severno v naslednjih dneh še odebelila. Anticiklon bo nad delom zahodne Evrope vztrajal verjetno še najmanj pet dni, nato pa bo postopno slabel. Jutri lahko pade nekaj snežink v vzhodni polovici države ter v osrednji Sloveniji, v torek ob prehodnem obratu vetra na jugozahodnik pričakujemo nekaj rahlega dežja na zahodu. V sredo in četrtek bomo pod vplivom nove doline s hladnim zrakom, ki se bo spustila nekoliko zahodneje, a ne dovolj za formacijo sekundarnega ciklona v severnem Sredozemlju, ki bi nam lahko prinesel večje količine padavin. Plitev ciklon bo predvidoma hitro potoval nad južno Italijo, nato pa proti vzhodu, kjer bi se nad južnim Jadranom poglobil. To bo nekaj novega snega prineslo predvsem državam na osrednjem in južnem delu Balkanskega polotoka. Pri nas najverjetneje omembe vrednih padavin v bližnji prihodnosti še ne bo, temperature bodo ostale približno takšne, kot jih imamo sedaj.

Napoved skupne višine snežne odeje na območju vzhodnih Alp do srede zjutraj po regionalnem meteorološkem modelu Super HD. Vir: meteologix.com

Napoved zračnega tlaka in odstopanj zračnega tlaka od dolgoletnega povprečja za sredo, 9. januarja 2019 glede na povprečje skupinskega izračuna ECMWF. Ciklonsko območje, ki bo pripotovalo iznad severovzhodnega Atlantika prek Skandinavije proti srednji in jugovzhodni Evropi, bo zaradi anticiklona nad zahodno Evropo imelo zopet nekoliko preveč vzhodno pot, da bi se v severnem Sredozemlju lahko oblikoval sekundarni ciklon, ki bi nam prinesel padavine. Vir: tropicaltidbits.com

Oglej si vse prispevke od